Frederic Chopin - Rafael klavirja
V okviru Doživetij na dvorcu Zemono so se na svojevrsten naÄin poklonili velikemu mojstru klavirja Fredericu Chopinu. VeÄer so namreÄ oblikovali glasba, poezija, slikarstvo in kulinarika.
ZEMONO PRI VIPAVI ~ Petkov hammage Chopinu na dvorcu Zemono je bil prav posebno doživetje. Avtorica zamisli Tatjana GregoriÄ je k sodelovanju povabila primorske umetnike: pianistko Aleksandro PavloviÄ, sopranistko Elviro HasanagiÄ in jazzovskega pianista Renata Chicca s triom (sestavljata ga Å¡e kontrabasist Wayne Darling in bobnar Howard Curtis). Sodelovali so Å¡e plesalke baletnega oddelka Glasbene Å¡ole Nova Gorica z mentorjem Sergejem Semenjukom, slikar JaÅ¡a s svojim posvetilom Chopinu in Gostilna pri Lojzetu oziroma gastronomski mojster Torni KavÄiÄ; ta je svoj prispevek oblikoval po filmih o velikem mojstru klavirja, ki je menda oboževal sir in jagode s Äokolado.
Glasbeni del projekta je obsegal Revolucionarno etudo, ValÄka iz opusov 34 in 42, Preludij v A duru in Berceuse iz Chopinovega opusa 57 po izboru pianistke Aleksandre PavloviÄ.
"Z izborom sem želela pokazati avtorjevo kontrastnost," je povedala PavloviÄeva, 'zmotno je namreÄ mnenje, da je v Chopinovi tvornosti vse žalostno, turobno in tragiÄno. Zlasti z drugim valÄkom in uspavanko Berceuse sem pokazala, da je imel tudi svetle, vesele trenutke." V nekaterih skladbah so se pianistki pridružile male plesalke baletnega oddelka Glasbene Å¡ole Nova Gorica kot hommage Chopinovemu prispevku plesni umetnosti.
Sopranistka Elvira HasanagiÄ je z Aleksandro PavloviÄ predstavila Chopinova manj znana vokalna dela. Ta je namreÄ svoj opus 74 posvetil eni od svojih ljubezni, poljski sopranistki Konstanciji Glatkovski. V teh pesmih se je približal poljskemu ljudskemu melosu, kar je tudi sicer rad poÄel v svojih klavirskih delih. So enostavne, a globoke, in prav zaradi tega za interpreta posebej zahtevne.Izbrala sem tri zelo razliÄne: prva je nežna uspavanka, druga moÄna, karakterna pesem o vojaku, tretja pa je pravzaprav Chopinova etuda, preoblikovana v prekrasen samospev," pojasnjuje Elvira HasanagiÄ. Prav poseben prispevek k temu veÄeru pa je pripravil jazzovski pianist Renato Chicco, ki se je v svojih improvizacijah oprl na Chopinove teme njegovih klavirskih preludijev in dveh pred tem sliÅ¡anih samospevov. Chicco je rad sprejel ta izziv, saj je, kot pravi, Chopinov opus moÄno vplival na njegovo igranje jazza. Vsekakor pa improviziranje tudi Chopinu samemu ni bilo tuje ...
"Vsi skladatelji do 20. stoletja, so bili tudi improvizatorji," pravi Chicco, "vsi so preizkuÅ¡ali svoje domislice na klavirju ali kakem drugem instrumentu in, lahko bi rekli, improvizirali. Improviziranje je v tako imenovani klasiÄni glasbi zamrlo z izvajalci, ki veÄinoma niso bili dovolj podkovani, da bi lahko to poÄeli." Chiccova klavirska tehnika je izvrstna, njegov ton je poln in obenem mehak, improvizacije - po oceni Mojce Maljevac - pastozne in hkrati lahkotno odprte. VeÄer je Tatjana GregoriÄ nadgradila Å¡e s poezijo Chopinovih sodobnikov Mickiewicza in Baudelaira ter s citatom iz Rousselotove biografije o Chopinu.
BRANKA KLJUN
(Radio Koper)